Jesnovanje NOPP - Dežela Petra Pana

Ko so naši gostje odšli, smo skupaj naredili še preverbo dneva in si porazdelili odeje, da se ne bi uresničil stavek Poloninega bratranca: »Sej zjutrej jih bomo pa samo še v skrino prestavl.«

V petek, 10. 12 smo se NOPP-jevci odpravili na jesenovanje v dolino reke Kokre. Od desetih članov noviciata se nas je prvi dan zbralo samo 5 (za čuda ni bilo dežja, čeprav smo bile same punce). Iz Kranja smo se z avtobusom odpravile v Kokro.

Jesenovanje smo začele z molitvijo, potem pa smo se odpravile proti koči, kjer smo prenočile. Po dvourni hoji smo prispele tja. Takoj, ko smo raziskale vso hišo in okolico, smo si skuhale večerjo, za posladek pa smo pojedle čokolado (topljeno na svečah). Spekle smo si tudi dva hlebčka ajdovega kruha, ki smo ju po daljšem premišljevanju na koncu poimenovale Ajden in Jožek. Polovico Jožeka smo pojedle že takoj, ko je bil pečen, saj se mu nismo mogle upreti.

V soboto smo se odpravile nazaj po isti poti do Polonine tete. Toplo nas je sprejela in nam hitro skuhala čaj, da smo se pogrele. V tistem času sta se nam pridružila tudi Peter in David in skupaj smo si skuhali kosilo. Jedli smo, mislim da, za vse nekaj povsem novega, 'makarone' iz ajdove moke, vode in jajca, ki smo jih pripravili sami.

Po končani pojedini smo skupaj odšli ven postavljat ogenj in bivak, v katerem smo preživeli še zadnjo noč. Po nekaj urah preživetega časa zunaj na hladnem smo po končanem postavljanju bivaka in ognja odšli v hišo na čaj in večerjo. Pripravili smo si tortilje. Pri mizi (ko smo že pojedli) se nam je pridružil tudi Polonin stric. Govoril nam je različne zgodbe iz njegovega razburljivega življenja in kako v življenju ni pomemben denar, ampak da ti uživaš življenje in si pravičen do vseh.

Ob tabornem ognju so se nam pridružili Preddvorski klanovci. Vsi so prijetni ljudje, saj so takoj ponudili pomoč, ko ogenj ni hotel zagoreti (zaradi preveč vlage). Skupaj smo se šli različne besedne igre, tako da je bil večer poln smeha in dobre volje. Spekli smo si tudi kostanj.

Ko so naši gostje odšli, smo skupaj naredili še preverbo dneva in si porazdelili odeje, da se ne bi uresničil stavek Poloninega bratranca: »Sej zjutrej jih bomo pa samo še v skrino prestavl.« Noč je bila kar precej mrzla (okrog 0°C), vendar nas kljub temu (nekaterih) ni zeblo.

V nedeljo smo, kot se spodobi, po končanem zajtrku odšli k sveti maši, nato pa smo se skupaj peš odpravili iz Kokre v Preddvor. Da je bila pot lažja, smo si ves čas v glavi ponavljali to, da smo breme pustili za seboj in da hodimo brez ruzakov. Med hojo od Kokre do Preddvora smo vsi napenjali naše možgane in razmišljali o imenu za naš noviciat in tako smo na koncu po nekaj noro dobrih idejah le prišli do imena SvetovNO PPrešerni.

Več slik v galeriji.

Objavljeno v Aktualno

Komentarji Ta objava ima 0 komentarjev. Komentarji so vidni le prijavljenim uporabnikom.