Če letošnje jesenovanje primerjamo s spisom ali knjigo, moramo omeniti uvod, jedro in zaključek. Uvod našega jesenovanja se je zgodil v Afriki. Bil je slab uvod. Agencija s katero smo šli v Afriko je zamočila. Nismo imeli prenočišča. Tamkajšno ljudstvo Masaji so nam po prepiru dali streho nad glavo. Vendar se je ta slab uvod razvil v dobro jedro, celo najboljše kar smo lahko pričakovali.
Petek je bil tudi uvod za letošnje skavtsko leto. Napisali smo obljube za posamezne funkcije. Te smo častno obljubili v kvadratu. S tem se je petek končal in šli smo spat. Noč se je počasi previla v jutro, jutro v dan. Seveda smo vstali in začeli s jutranjo telovadbo skoraj že pred jutrom. Da bi obnovili svoje skavtsko znanje, smo zgradili bivake. Zraven smo se tudi igrali kakšno igro. Po presenetljivo dobrem kosilu (kuhala sta Peter in Luka) smo ponovili vozle.
Nekateri smo znanje samo nadgradili, drugi so pa začeli od začetka, od osnov. Vodi smo se pomerili v grajenju lestev. Ker smo prej poleg vozlov ponovili tudi vezave, smo vse znali. Napočil je čas za veliko igro. Ta je potekala v dveh krogih. Med tema dvema krogoma je bila odprta banka, v katero smo dali cekinčke, ki smo jih dobili za dobro opravljeno nalogo. Poleg cekinčkov smo dobivali tudi dele zemljevida, katere smo skušali dati skupaj. Ker nam to ni uspelo, nam je pomagala Tadeja. Z zaprtimi očmi nas je vodila do kraja v območju zaklada 20 metrov. Peter in Luka sta uživala v zavajanju, da vesta kje je zaklad in nas vodila njima za nos. Končno, in to brez Lukove ali Petrove pomoči, nam je uspelo najti naš bogat zaklad. Vsebina zaklada je bila naša malica: (bobni prosim) kraljevi Arašidi in postavno Korenje (kakšni mogočni pridevniki). Potem smo imeli glasbeno delavnico in igranje.
Določili smo si pa tudi cilje za sistem ON. Po večerji smo imeli predavanje Tadejinega potopisa v Afriko. Čas je za nas prehitro hitel, saj se nismo zavedali koliko časa je Tadeja predavala (bravo Tadeja) in smo šli že spat. V nedeljo smo kot vsak dan začeli z jutranjo telovadbo. Vsak vod je pospravil del hiše, ki je kot celota postala čista, pospravljena hiša. Ko smo naslednjič pogledali nazaj je ni bilo več na spregled, saj smo se odpravili proti cerkvi. Ker je bila podružnična cerkev so zahvalno nedeljo praznovali teden kasneje. Poleg godbe in pevskega zbora smo tudi mi peli, potem pa bili prisotni še na pogostitvi, saj je navada tam, da pecivo, ki jih nesejo blagoslovit po maši pojejo. Naša zadnja naloga je bila priti na parkirišče, kjer so nas čakali starši. Tam smo imeli naš zadnji kvadrat na jesenovanju. Če ste bili tam ste videli, da je bilo polno objemanja (punce) in tistega kt se fantje pozdravljajo. Rekli smo si adijo, in odšli domov.
Šele kasneje smo se zavedli kako hitro je minilo in zdi se mi, da bi vsi radi vse to še enkrat doživeli. Vsak ima drugačne spomine na izhod, ampak vsi imamo kakšnega, ki je defekten oz. retardiran (v dobrem smislu). To nas je vedno povezovalo. Da bi pa zaključek lepo zaključila bi se pa zahvalila vsem sodelujočim in seveda našim voditeljem Ajdi, Klemenu, Jerneju in Tadeji, da so nam pričarali tak izjemen izhod.
Hvala vam!
Še neimenovana panda
Več slik najdete v galeriji.