Na Skalo posveta volkovi gremo …

Končno pa je napočil čas, da smo se oblekli v kroje in se v ritmu pesmi odpravili na Skalo posveta. Skupaj z ježevcem Ikijem smo sledili drobnim rdečim rožam ujetim v steklene kozarce, ki so nas pripeljale do Bagire, kače Kaje in Akele.

V petek 10. 11. 2017 popoldne smo se najmlajši člani stega Kranj 1 odpravili na jesenovanje v Leše pri Savi. Del poti smo se peljali z vlakom, kar je bilo za nekatere nekaj novega, nekaj malega pa smo tudi hodili. Ko smo prispeli na cilj nas je tam pričakala Kača Kaja z odlično večerjo, ki nam je dala moči, da smo lahko skupaj sestavili postavo džungle in se naučili volčičja zakona.

Polni novega znanja smo se odpravili v naše postelje in zaspati ni bilo težko, saj smo vedeli, da bo sedaj, ko imamo postavo in poznamo zakone, v džungli vladal mir.

Naslednjega jutra smo se zgodaj zbudili in zunaj nas je pričakalo sonce. Če želiš dan dobro začeti je nujno, da zbudiš svoje telo, zato smo imeli najprej jutranjo telovadbo, nato pa smo si pri zajtrku nabrali energijo za vse dopoldanske aktivnosti. Izdelati smo morali oltar za sv. mašo ter se naučiti kako se varno naredi rdeča roža in s skupnimi močmi nam je to uspelo do kosila. Po kosilu nas je škarnik Čil prosil, da mu pomagamo poiskati koščke pisma, ki jih je veter razpihal po vsej džungli in seveda smo mu priskočili na pomoč. Ko smo tako hodili po džungli in iskali delčke pisma smo srečali več različnih prebivalcev džungle – Bagiro, kačo Kajo, banderloge, slona Hatija, pava Mora, želvo U, Akelo – nekateri so nam pomagali, spet drugi pa so nam nagajali. Na koncu nam je uspelo najti vse koščke in ko smo jih sestavili skupaj, smo lahko prebrali vabilo na Skalo posveta, ki nas je čakala zvečer. Ko smo se sprehajali po džungli smo dobili tudi navodilo naj vsak nabere dve palčki iz katerih smo potem naredili križke eden za drugega. Prvi volčičji zakon namreč pravi: »Volčič misli na drugega kakor na samega sebe«, zato smo z mislijo na drugega izdelali te križke in si jih potem izmenjali ter se zahvalili za vse člane Potepuškega krdela.

Skala posveta se je bližala in nanjo se je bilo potrebno tudi pripraviti, tako da smo se poučili kako bo potekala, kako se moramo tam obnašati in povadili smo tudi pesem, ki se jo poje na poti do tja. Razburjenje je naraščalo, vendar pa smo imeli pred posvetom čas, da malo razbijemo napetost in si privoščimo kviz malih sivih celic. Napenjali smo naše možgane in se naučili marsikaj novega. Končno pa je napočil čas, da smo se oblekli v kroje in se v ritmu pesmi odpravili na Skalo posveta. Skupaj z ježevcem Ikijem smo sledili drobnim rdečim rožam ujetim v steklene kozarce, ki so nas pripeljale do Bagire, kače Kaje in Akele. Sledil je zelo slovesen trenutek sprejema novih volčičev v krdelo in podelitev kožuščkov, kot znak pripadnosti krdelu. Bagira jih je odkupila z bikom, ki smo ga potem našli v bližnjem grmovju in se pogostili z njim. Po vrnitvi nazaj smo si še razdelili plene, ki jih bomo morali opraviti, potem pa smo kar popadali v postelje in neverjetno hitro zaspali.

Bilo je jutro in bila je nedelja, zadnji dan našega jesenovanja. Zjutraj smo že pred zajtrkom pospravili osebne stvari, vse ostalo pa smo temeljito počistili po njem. Imeli smo še malico, potem pa smo se morali hitro pripraviti na sv. mašo. Le ta je potekala kar v naravi in pridružili so se nam tudi nekateri starši. Bilo je res čudovito in naučili smo se, da moramo biti vedno polni ljubezni. Tako se je zaključilo naše jesenovanje, potepuško krdelo pa se je povečalo za 9 volčičev mladičev.

Več slik v GALERIJI.

Objavljeno v Aktualno

Komentarji Ta objava ima 0 komentarjev. Komentarji so vidni le prijavljenim uporabnikom.