Poletni tabor VV

Preden smo se vselili smo se preizkusili, če smo vsaj približno tako močni kot Pika, nato pa smo izdelali še kroglice Pregelk in jih svečano pojedli, da smo zagotovili, da se na taboru ne bomo obnašali preveč odraslo.

Letos se je potepuško krdelo odpravilo na poletni tabor na Visoko v Poljanski dolini. Tam nas je v vili Čira čara pričakal nihče drug kot Pika Nogavička. V vili Čira čara smo preživeli pet dni, potem pa smo se pridružili ostalim članom Triglavskega stega na praznovanju petindvajsetletnice.

Kot se za goste Pike Nogavičke spodobi, smo se v ponedeljek od avtobusa do vile Čira čara odpravili vzvratno. Preden smo se vselili smo se preizkusili, če smo vsaj približno tako močni kot Pika, nato pa smo izdelali še kroglice Pregelk in jih svečano pojedli, da smo zagotovili, da se na taboru ne bomo obnašali preveč odraslo ☺.

Popoldne so nas domačini na otoku Taka-Tuka prosili, da jim pomagamo skriti bisere, pri tem pa so nam pot oteževale ovijalke, divje zveri in celo pohlepni ropar, ki se je ravno takrat potikal po otoku. Na koncu nam je uspelo, da smo bisere skrili v jamo, za nagrado pa so nam domačini poklonili lubenico. Po večerji smo imeli večer družabnih iger, kjer smo po manjših skupinah spoznavali nove igre ter se zabavali ob tistih, ki smo jih že poznali.

Naslednji dan smo se odpravili na lov. Doživeli smo brodolom, a je Pika k sreči našla pot domov in nam jo je označila ter na poti pustila tudi nekaj namigov in svaril. Ko smo srečno prispeli nazaj, smo si sami skuhali makarone, ki so nam dali moči za popoldanske vodne igre. Ko smo bili že pošteno mokri in nas je začelo zebsti, smo pripravili ogenj, na katerem smo si zvečer spekli večerjo – hrenovke in twist.

V sredo zjutraj nam je Pika v nabiralniku pustila vabilo na praznovanje rojstnega dne. Seveda je pred večerom na vrsto prišlo ogromno drugih aktivnosti; najprej smo se razdelili v dve skupini. Prva se je pomerila v roverčku, druga pa je medtem napisala pisma staršem, da jih ne bi skrbelo, kaj se z nami dogaja. Po malici smo se še zamenjali in ko smo končali, nas je čakalo kosilo. Po kosilu smo se s Piko odpravili v cirkus, kjer smo sami sodelovali. Izdelovali smo papirnate fickote, izvajali akrobatske vaje, se vozili z monociklom itd. Po večerji smo končno dočakali Pikin rojstni dan. Imeli smo pravo zabavo, v praznovanje pa smo vključili še volčiče, ki so imeli v zadnjem času rojstni dan. Po končanem praznovanju smo se odpravili v postelje, a so nas kmalu zbudili glasovi roparjev, ki so prišli ukrast Pikin zaklad. Seveda smo takoj vstali in roparje pregnali v noč. Skrinjo so nam ukradli, a so na poti do svojega brloga izgubili skoraj vse cekine. Uspelo nam jih je najti, a to sploh ni bila lahka naloga, saj sta nam poleg roparjev vmes težave delala še policaja, ki sta nas hotela zapreti v otroško zavetišče. Ko nam je uspelo, smo se še umili in zares spravili spat.

Naslednji dan smo se dopoldne spet odpravili na kratek sprehod in kopanje v reki, po kosilu pa smo že začeli s pospravljanjem. Popoldne smo postavili ogenj in starejši volki so si postavili bivak, v katerem so prespali naslednjo noč. Po večerji smo si ogenj zakurili in si na njem spekli sladico. Ob ognju so novinci opravili še krste, nato pa smo se še zadnjič odpravili spat.

Naslednje jutro smo se takoj po zajtrku z avtobusom odpravili v Nemilje na praznovanje petindvajsetletnice našega stega.

Več slik v galeriji.

Objavljeno v Aktualno

Komentarji Ta objava ima 0 komentarjev. Komentarji so vidni le prijavljenim uporabnikom.