Letošnja pomlad je bila pestra. Ko se je sneg stopil, so poleg zvončkov in trobentic zacveteli tudi dogodki v Triglavskem stegu. Aprila smo v Kranju na eno izmed prvih sončnih pomladnih nedelj organizirali skavtsko mašo.
Skavti smo se pred mašo zbrali v skavtski sobi, kjer smo se najprej skupinsko zbujali. Ko smo se malo ogreli in je vzdušje postalo bolj živahno, smo zvadili pesmi za mašo. Trud se je poplačal. Maša je bila polna skavtskega duha. Po maši nam je župnik povedal nekaj o zgodovini cerkve. Izvedeli smo veliko novega o arhitekturi, slikah in ostalih umetninah v njej. Sledilo je prijetno druženje. Voditelji smo poskrbeli za kavo, piškote in sok, Bog pa je poskrbel, da nas je grelo ravno prav toplo pomladno sonce. Na trgu pred cerkvijo smo se tako kar dolgo zadržali.
Ob koncu aprila nas je čakal poseben dogodek, na katerega smo se pripravljali vse leto - vseslovensko skavtsko romanje. Skavti iz Ljubljanske regije smo se odpravili na Brezje. Zbrali smo se v Radovljici in od tam poromali k Marijinemu svetišču. Za nas to seveda ni bilo dovolj, zato se je ena velika skupina kranjskih skavtov odpravila na Brezje že zgodaj zjutraj peš iz Kranja, druga skupina pa malo kasneje s kolesi. Kolesarjem so se pridružili tudi naši skavtski prijatelji iz stega Preddvor 1. Ko smo se torej vsi skavti skupaj zbrali v Radovljici, je bil velik del poti že za nami, pot iz Radovljice do Brezij pa mala malica. Po uvodnem programu, kjer smo se spoznali s skavti iz ostalih krajev, smo se na Brezjah ob čudoviti glasbi in lepo pripravljenim bogoslužju priporočili Bogu in mu rekli hvala za vse naše spomine, skavtske dogodke in neprecenljiva občutja, ki smo si jih drug drugemu podarili.
In prišel je vrhunec skavtskega leta - Obljube. Tokrat spet na morju in sicer v Izoli. Geslo letošnjih Obljub je bilo "Gremo v živo!". In res smo šli. Odklopljeni od telefonov, interneta, televizije smo bili zares prisotni v trenutkih, ki so nam bili dani. Vikend je bil poln različnih občutij. Strah pred izpiti, utrujenost od služenja, veselje nad prvim kopanjem v morju, razigranost ob športnih igrah, navdušenje nad odlično hrano in še mnogo več. Še posebej smo čutili veliko povezanost med vsemi člani našega stega in neizmeren ponos ob obljubah novincev. Zdaj so pravi skavti, zdaj so postali sestre in bratje vsem skavtom sveta. Veseli smo, da jih imamo.
Skavti smo vpeti tudi v širše dogajanje v naši občini. Sedaj že več let skupaj s taborniki v sklopu Tedna mladih v Kranju organiziramo večer ob ognju. Prijetno vzdušje, tvist, ogenj in kitara so nam popestrili sredin večer 16. 5. Fotografije z dogodka so v galeriji Tedna mladih (tukaj).
V soboto 19. 5. smo se tradicionalno kranjski skavti udeležili tudi dneva odprtih vrat v vojašnici Petra Petriča v Kranju. Postavili smo šotor, ki se je obiskovalcem zdel zelo zanimiv in velik, pripravili smo tekmovanje v metanju roverčka, poskrbeli smo tudi za super nagrade. Poleg skavtov je bilo v vojašnici še polno drugih zanimivih stojnic in doživetij. Nekateri smo poizkusili streljati s puško, nekateri srečneži pa so se tudi peljali s pravim vojaškim tankom. Bil je zanimiv dan, kdor letos ni utegnil priti, naj drugo leto pride z nami in sigurno mu ne bo žal!
Ko se je končal pester mesec maj, se je pestro začel tudi junij. Noviciat SvetovNo Prešerni je celotnemu stegu pripravil gala podelitev prestižnih nagrad - Triglavčkov z geslom ‘Bl si zgori, boljši je zrk!’ Vsi zelo lepo urejeni smo se dobili v Adergasu, v KUD-u Pod lipo, kjer nas je pričakala lepo okrašena dvorana in bogato obložena miza. Posebni gostje prireditve so bili glasbena skupina Krofi, ki so nam s svojo glasbo in spomini popestrili večer. Podeljene so bile mnoge nagrade: za naj izgled večera, za naj pecivo, za naj plen, naj VV, naj IV, naj vod, naj PP, naj Polha, naj Sovo, naj kitarista Triglavskega stega in naj Triglav izpod vaših rok. Vsem nominiranim in predvsem zmagovalcem iskrene čestitke! Po končanem uradnem delu je sledil še razvnet ples in druženje ob dobrotah, ki so jih prinesli naši skavti in naši skavtski starši. Vsem lepa hvala!
Tudi tako bogato leto ima svoj zaključek. Tokrat smo skavtsko leto zaključili kar z izletom v domačem okolju. Spoznali smo v kakšnih lepih krajih živimo in kako malo potrebujemo, da preživimo čudovit dan, saj imamo res marsikaj pred pragom, samo opaziti je potrebno. Bi-Pi je rekel tole: »Človek, ki je slep za lepoto narave, je izgubil polovico volje do življenja.« V nedeljo smo se ob sedmih zjutraj zbrali pri sveti maši v Preddvoru. Od tam smo se peš odpravili na sv. Jakoba. Vzpon je bil kot ponavadi kar naporen, ampak uspelo je vsem in trud se je poplačal. Na vrhu smo bili nagrajeni s čudovitim razgledom. Pot navzdol je bila lažja a malo bolj adrenalinska, saj je spolzka pot marsikomu spodnesla tla pod nogami. Mi se ne vdamo in dobra volja je vztrajala. Pot smo zaključili ob jezeru Črnava, kjer smo si najprej podelili spomine in vtise iz preteklega leta, potem pa smo poskakali v vodo. Zanimivi "tarzančki" so popestrili oddih ob jezeru, tako da so pogumnejši skakali v vodo, manj pogumni pa smo se čudili in ploskali ali pa samo plavali. Ko smo se poslovili je bila ura ena. Za nami je bil že čudovit dan, pred nami pa še celo popoldne. Voditelji smo se zato odpravili še na piknik k Jerneju, kjer smo zakurili žar in na njem spekli pico. Kljub dvomom da ne bo nič iz tega, je bila na koncu slastna in ravno prav dimljena.