Srečanje Budnih kobivc in Žmohtnih žab

V soboto, 7.1.2012, smo se Budne kobivce srečale z Žmohtnimi žabami iz Domžal. Pod Joštom
nas je nad obilno pognojenim travnikom pričakalo sonce in četica neznancev z zeleno-modro-svetlo
zelenimi rutkami. Najprej krog in hiter pogled na vse nove obraze ter čudno našemljene voditelje. Le
kaj nas danes čaka?

Po kratkem pozdravu in molitvi smo se lotili pomembnega dela srečanja - spoznavanja! Vsak je povedal kako mu je ime – nekateri bolj potiho, drugi v stavku, rezultat pa: kdo je že ta? No, da bi ohranili v spominu vsaj kakšno od imen, smo se dela lotili drugače. Z bonboni. Metoda preverjeno deluje in jo priporočamo vsem, ki bi v svojem skavtskem življenju radi še koga spoznali. Zmago si je z največ bonboni priboril predstavnik Kobivc, najbrž posledica prednosti domačega terena.

Na vrsti je bila reklama Dobre vile. Aaaaa, zato je Nadja v plašču ter mini krilcu. In Jera v
neki »halji« z dodatki na glavi. Najbrž ima tudi Matevž zato slamnik, predpasnik in v rokah vile ter Jerneja ruto in kuhalnico. No, vile so se dobro podale k okolici, so pa tudi glavni simbol programa, ki se bo po Gorenjski odvijal vse do Kvajdeja. Recimo, da smo voditelji vsaj približno uspeli zaigrat reklamo, ki je iztočnica za ves ta program, sicer pa je originalna vsem dostopna na spletu. Sledila je še kratka zgodbica, potem pa v BOJ!

Na sončno sobotno dopoldne smo Kranjčani zgodovinsko ubranili svoje ozemlje. Ker nas je povozil čas in smo trenutno še brez svoje zastave, smo se borili za rutko. Lovili smo Domžalčane, ki so nam skušali z droga ukrasti drugega za drugim vse trakce in si tako pridobiti možnost, da nam na koncu vzamejo »zastavo«. Imeli smo nekaj težav, to je treba priznati. Če smo hoteli ustaviti napadalce, smo morali vedeti njihova imena in nekaterih nismo izsledili do konca igre. Ostale goste smo pridno pošiljali v bolnico Franjo, kjer so morali odgovarjati na vprašanja o Kranju. Na tej točki lahko priznamo, da so bili v poznavanju našega kraja boljši. Nekateri od nas žal še danes vedo bore malo o
Domžalah, čeprav tudi grad »Kiselca«, ki naj bi bil nekje v Kranju, ni ravno blesteč poskus.
Pred polčasom nam je kazalo že bolj slabo, zato smo se potrudili in z znanjem skavtskih veščin pridobili nove trakce. Po polčasu nismo več dopustili možnosti resne ogrozitve in zmaga je bila v naših rokah/nogah! Ponosni smo lahko, da bo zastava (ko jo bomo imeli) do Kvajdeja varno počivala v NAŠI skavtski sobi in ne kje na tujem.

V skladu s predtabornim programom smo Domžalčanom še predali vile, ki so take začele  svojo pot po najlepšem delu Slovenije. Dogodek smo ovekovečili, bil je tudi folklorno obarvan. Srečanje je kar prehitro minilo. Novi obrazi so dobili imena, facebook strani nove prijatelje. Prava prijateljstva bomo lahko sklenili na taboru – tam bo za to dovolj časa. Prvi dan pa se ne bomo srečali kot popolni neznanci. Nekje v spominu bomo namreč imeli tisti obraz in ono ime, ki pašeta skupaj.

                                                                                              Napisala: Optimistična mravljica

Objavljeno v Kvajdej 2012, Aktualno
Galerija slik

Komentarji Ta objava ima 0 komentarjev. Komentarji so vidni le prijavljenim uporabnikom.