Letošnje zimovanje smo s Potepuškim krdelom preživeli na Severnem polu. Tja so nas poklicali varuhi – Severin, Zobka, Zajec in Spanček – ki so nujno potrebovali našo pomoč. Sovražnik upov in sanj, strašni Mrak, je zbral svoje nočne more in napadel. Varuhi so nas lepo sprejeli, a nas niso hoteli kar tako vzeti za svoje. Najprej smo se morali potruditi in izkazati svoje dobre lastnosti.
Dokler je Mrak miroval, smo izkoristili možnost in si razdelili plene, ki jih bomo morali opraviti v naslednjih mesecih. Z novimi izzivi na obzorju smo na skali posveta v naše krdelo sprejeli še eno novo volkuljico in naše krdelo povečali še za enega člana.
V soboto zjutraj smo najprej z Bagiro dobro pretegnili naše šape in si napolnili naše želodčke z odličnim zajtrkom, ki so ga za nas pripravili naši izvrstni kuharji – ata volk, vrana Ko in miška Čikai. Kot se za skavtski izhod spodobi, smo v zboru dvignili zastave in zapeli himno. Ker je zunaj sijalo toplo sonce, smo program nadaljevali kar tam. Po skupinah smo sestavili in uprizorili dve dramski igrici ter se zraven dobro nasmejali.
Za nadaljnji dopoldanski program smo se okrepili z malico, a nismo imeli veliko časa za počitek, saj je Mrak ugrabil Zobko in pobral vse naše spomine. Po gručah smo se odpravili na lov, da jo najdemo, in na koncu smo jo s skupnimi močmi res rešili. In ne samo to, dobili smo tudi svoje spomine, ki jih je ukradel Mrak.
Po lovu nas je že čakalo kosilo in ko smo opravili vsa opravila, smo se spet zbrali skupaj in prisluhnili Jezusovi priliki o talentih, tokrat na malo drugačen način – v obliki lutkovne predstave. Ko smo ugotovili, da smo pravzaprav služabniki, ki jim Jezus poklanja različne talente mi, smo prebrali naše spomine, ki nam jih je podarila Zobka. S pomočjo teh spominov smo razmislili o naših dobrih lastnostih in talentih in našli smo jih cel kup. Na delavnicah smo nato te dobre lastnosti simbolno prikazali z babuško.
Dan se je od nas poslovil s čudovitim sončnim zahodom, a našega dneva še zdaleč ni bilo konce. Še pred večerjo so se nam spet pridružili štirje varuhi, med večerjo pa so nočne more ugrabile Spančka in znašli smo se v veliki nevarnosti. Po večerji smo skupaj z Zajcem, Zobko in Severinom poiskali Mraka in se z njimi pogumno in neustrašno borili. Na koncu nam je na pomoč priskočil še spanček in skupaj smo pregnali nočne more in svet obranili pred Mrakom.
Varuhi so morali priznati, da smo tudi mi prave legende. Tako so nas zjutraj ob prvi zori imenovali za varuhe in se od nas poslovili. Naše zimovanje smo zaključili s sveto mašo, preden pa smo odšli domov, pa smo se spomnili še ene legende – Roberta Badena Powella.
