"Greva gor v hribe, vohat gorski zrak. Ven iz te sivine...". Voditelji Triglavskega stega smo rabili malo oddiha in nove energije. Šli smo v hribe, na Čemšenik, kjer smo krepili skavtski duh, da nam ga do konca leta ne bi zmanjkalo.
V sončnem sobotnem jutru smo se precej neprimerno opremljeni povzpeli do koče. Na poti smo bili bolj kot na hiter tempo hoje pozorni na prebujajočo naravo. Med potjo sta nam Eva in Maša malo zapeli pa tudi ptički so bili precej glasni.
Na vrhu sta nas prijetno presenetila prijazna oskrbnika koče, ki sta nam pokazala sobe in nam dovolila, da smo se udomačili po celi koči. Celo kuhinjo sta nam pustila uporabljati, tako da res nismo rabili veliko prtljage.
Najprej smo se malo posončili potem pa smo pričeli s kuhanjem kosila. Seveda po skavtsko. Ognja zaradi velike požarne ogroženosti žal ni bilo možno zakuriti, smo pa vseeno vztrajali pri kuhanju zunaj in sicer na gorilnikih. Za kosilo je bila seveda čisto prava pomladna čorbica. Razdelili smo se v skupine. Primož in Maša sta šla po čemaž, za katerega se je bilo potrebno precej spustiti, saj tako visoko kot smo bili, ne uspeva. Nadja je šla po regrat. Njen povratek smo zelo dolgo čakali, nismo pa izvedeli kje ga je našla. Naj to ostane skrivnost. Vid je nabiral mlade koprive a sta mu pri tem nevarnem opravilu kmalu na pomoč priskočili tudi Jera in Ana, ki sta hitro zaključili z nabiranjem trobentic.
Kopriv je bilo povsod okrog dovolj. Marija, Manca in Eva smo skrbele za kuhinjo. Za osnovo smo imeli tale recept, ki pa nas je precej prestrašil glede podleska in je zato po kosilu vsaka najmanjša bolečina v naših telesih sprožila prestrašeno spogledovanje.
Juha je odlično uspela. Pa vendar nas občutek, da nekaj manjka, ni pustil pri miru, zato sta Vid in Ana tekla v dolino po Alešo in sladoled. Eva in Maša sta šli še višje v hribe, ostali pa smo se sproščali ob kitari in igrah za prosti čas.
Večer je bil čas za prvoaprilsko šalo o neuspešno skuhani večerji, ki je zaradi lačnih voditeljev odlično uspela. Kar zgodaj po večerji smo se odpravili spat, saj smo se zjutraj še ostali želeli povzpeti na kakšen okoliški hrib.
V nedeljo je tako starejša delegacija voditeljev gledala sončni vzhod iz Babe, medtem ko so si mlajši s spanjem še nabirali moči in nam kuhali kavo.Po obilnem zajtrku, smo se odpravili v Preddvor, kjer smo se udeležili svete maše.
Naše druženje smo zaključili s kosilom pri Maši, ki stanuje blizu cerkve. Zaradi izjemno prijetnega vzdušja in ambienta se je kosilo kar zavleklo.
Po odličnem vikendu smo polni novih moči, a žalostni, da se nismo zbrali čisto vsi. Pogrešali smo Ajdo, Polono in Tadejo.
Več slik v galeriji.