Del skavtske tradicije je tudi petje ob kitari – pojemo na srečanjih, pojemo na izhodih, pojemo na potepih in nenazadnje na poletnem taboru – ob večerih, ko zakurimo taborni ogenj in se z iskricami v očeh sprehodimo skozi vsa doživetja dneva, ki počasi ugaša…
Prav zato je skavtov, ki znajo zvabiti iz kitare kakšen prijeten akord, vedno premalo. Ampak ne v naši četi! Mi smo pravkar dobili kar pet navdušenih kitaristk.
Za veščino kitara sem se sama odločila zato, ker sem si že od nekdaj na skavtskih taborih želela, da bi znala zaigrat kakšno pesem.
Veščino nas je opravljalo pet: Ema in Ema, Urška, Julija in jaz. Pred predstavitvijo veščine smo se dobile trikrat in se naučile najbolj osnovne akorde, nekaj ritmov, spoznale smo dele kitare in se naučile, kako šteti strune in prste. Vse to seveda pod budnim očesom naše mentorice Jere :).
Doma smo še malo povadile in že smo bile pripravljene za predstavitev našega znanja. Na srečanju čete v Udimborštu smo zaigrale dve pesmi – Lučko in Ranjeno dušo. Ker smo obe pesmi uspešno odigrale smo vse skupaj uspešno opravile veščino, seveda ob pomoči odličnih pevcev :).
Neža, Navita kresnica
