Na žalost smo pozno začeli s skavtskim letom in nas je rok za prijavo na Jakca prehitel. Letos bomo v četi še bolje trenirali in naslednje leto zagotovo napademo z nekaj ekipami. Vabljeni so seveda tudi vsi ostali, saj se najde za vsakega primerna kategorija. Sam pa sem si želel poglobiti znanje orientacije in skavtskih avantur in se tako odločil, da se podam na lov za točkami, saj je bil letošnji slogan "Točka ne pride sama od sebe".
Državna srečanja voditeljev, Taborne šole in TZV so prinesli številna prijateljstva in poznanstva in tako mi ni bilo pretežko najti ekipe. Sicer pa je bilo tako ali tako prikladno, saj so oni ostali trije. Skrbno sem zastopal naš steg in za borih 14 točk (beri 7 minut ali nekaj več točk pri teoriji) s super ekipo zgrešil 3. mesto v prestižni kategoriji Jakec^2 (kot se spodobi za sokola^2). V tej kategoriji se hodi ponoči, najti pa je potrebno 6 živih in kar 6 mrtvih točk. Prvo in drugo mesto sta tako ali tako rezervirani za "specialce".
Mislim da nas je reševalo predvsem skupno delo in sodelovanje v ekipi, akoravno seveda ni manjkalo praktičnega znanja in občutka. V največje klance smo se spodbujali, ko pa smo našli najbolj zakotne, v temi skrite, mrtve točke pa "rjoveli". Našli smo vse točke in se na živih točkah precej dobro odrezali. Kjer je šlo smo tekli, reševal pa nas je moto: "Glava hoče, noge bodo pa že!"
Tolažilno nagrado sem prejel med pridigo pri sv. Maši., kjer je imel vsak steg predstavnika (dobesedno enoglasno smo se odločili, da bom to jaz). Našel sem najbolj znan citat na temo zaupanje ne pride samo od sebe. Ko je Mitja poudaril, da je citat res znan, sem znal pomisliti iz škatle in mi je takoj na misel prišel naš 1. skavtski zakon.
Čeprav je bilo potrebno za to kaj žrtvovati, se je obisk Jakca zagotovo obrestoval in bom naslednje leto, če bo le mogoče, spet obračal kompas za točkami in branil ponos Kranja. Zaključujem z vsakoletno obljubo (tokrat pa zares) - še bolje bom naštudiral teorijo in topo znake :).