V petek, 7.11.2014, zvečer smo se člani klana odpravili na jesenovanje. Zbrali smo se v Kranju od koder smo se z enim kombijem in enim avtom odpravili proti Stari Oselici (to je nekje med Škofjo Loko in Žirem), ki pa na srečo ni v dolini, kjer so bile nevarnosti poplav, ali pa so poplave že bile. Prispeli smo zvečer in tam sta nas pozdravila naša gostitelja. Nato smo se takoj razpakirali v zgornjem nadstropju kmečke hiše, v kateri smo prebili konec tega in naslednja dva dni. Spali smo vsi v isti sobi na tleh, a je bilo na srečo dovolj prostora za vse in se nismo preveč stiskali.
Naslednji dan, smo po zajtrku pomagali pri delu, in sicer smo prenašali drva, ter podirali pašnike. Dela ni bilo ravno veliko, saj je bilo vse mokro zaradi dežja, ki je padal skoraj cel vikend z nekaj odmori. Pred kosilom smo šli pogledat še delavnico v kleti, kjer imajo laser s katerim lahko izrezujejo različne stvari, ki jih pred tem uredijo na računalniku. Mi smo že prejšnji dan sami narisali nekaj, kar nas predstavlja, in to smo sedaj gledali, kako nastaja na lesu, in pozneje smo dobili krogce s svojo risbico, ki smo si jih dali na rutke. Popoldne, pa smo začeli s postavljanjem bivakov. Postavili smo dva bivaka dvojne dolžine (za streho smo uporabili po dve šotorki na vsaki strani). Medtem, ko smo postavljali, je dež padal kar močno, pihal pa je tudi veter, zato voditeljicama nismo verjeli, da bomo prespali v teh bivakih. Po večerji smo imeli delavnico, na kateri smo ugotavljali, kako nas vidijo drugi in za kakšne vrednote se sami trudimo, da bi jih imeli. Po koncu delavnice pa smo izvedeli, da bomo res prespali zunaj v bivakih in smo se zato počasi začeli psihično in fizično pripravljati. Zunaj nas večina ni zeblo, saj smo res nase navlekli skoraj vse kar smo imeli, ampak nekateri so zjutraj povedali, da vseeno niso mogli dobro spati.
Naslednji dan, pa smo se po zajtrku peš odpravili do cerkve, za katero nismo natančno vedeli, kje je in smo po nekaj hoje, malce teka in malce zvonjenja (na poti smo namreč naleteli na zvon, katerega smo lahko preizkusili) zamudili samo začetek maše. Na poti nazaj, smo se odločili še za naše ime, ki se sedaj glasi »Norci Škorci«. Po kosilu tega dne pa smo se odpravili proti domu.
Več slik v galeriji.