Norci Škorci smo se letos odpravili na tabor z geslom Lih prou. Ta tabor je bil za vse razen za voditelje prvi pravi potovalni tabor. Zato smo imeli vsak svoja pričakovanja in za svoja lahko rečem, da so bila presežena.
Tabor smo začeli v Gorenji žagi, kjer nas je domačin prijazno sprejel in nam odstopil travnik, kjer smo se izurili v postavljanju bivakov, nekaj pa jih je preneslo znanje o bivakih iz naravnih materialov v prakso. Tako so ob koncu dneva sredi gozda stali trije bivaki, zagorel pa je tudi ogenj, na katerem smo si spekli večerjo.
Naslednji dan smo se polni pričakovanj s čolni odpravili na pot po Kolpi. Najbolj nas je navduševalo dejstvo, da se lahko vsakič, ko nam bo le malo vroče osvežimo v reki. Zato je nekaj časa trajalo da smo priveslali do prostora za kosilo. Po kosilu smo zamenjali čolne in medse sprejeli duhovnika Mateja, ki je zvečer za nas naredil mašo pod zvezdnatim nebom.
Tretji dan smo spet veslali. Ta dan je bil malo bolj razburljiv, saj so nam brzice pokazale svojo moč in nam pustile tudi nekaj poškodb. Med veslanjem se je en čoln tudi prevrnil, skupaj s potniki pa so v vodo popadali tudi ogrizki, ki so ostali od malice. Ker pa je bilo geslo dneva Lih prou odpadkou, ni niti eden ogrizek ostal v vodi. Med potjo smo se nekajkrat ustavili, saj so iz dreves zelo vabljivo viseli tarzančki, mimo katerih pač nismo mogli.
Četrti dan smo še zadnji dan veslali. Na poti so pogovori tekli o našem zdravju, velikokrat pa nas je zaneslo tudi k petju, ki nam je dajalo dober ritem za veslanje. Poslovili smo se od čolnov in hkrati tudi od spremnega vozila, ki sta ga vozila bivša Norca škorca in nam s tem zelo olajšala pot. Ta dan pa je bil tudi veliki šmaren, in smo praznovali kar 2 godova, tamkajšnji duhovnik pa je za nas naredil tudi sveto mašo, pred katero smo se s skavti iz Črnomlja pomerili v baseballu. Nato pa smo odšli na hajke. Na poti smo se šli igro scavenger hunt (peljali tujega psa na sprehod, plesali z upokojencem, dobivali številke od deklet, zbirali podpise, slikali medveda…).
V sredo smo se vsi spet srečali in imeli bolj prost dan. Čez dan je potekalo le osebno spremljanje, zvečer pa smo imeli debate po skupinah na temo Lih prou ga bom srou, za zaključek dneva pa smo se še malo spomnili na našega ustanovitelja Bi-Pija in se šli eno od njegovih iger.
Nato pa je končno prišel četrtek, ki smo ga čakali že od prvega dne, saj smo pričakovali skritega gosta. In nismo bili zaman neučakani, saj je bil četrtek res dober dan. Začrtano pot smo zelo hitro prehodili, nato pa smo se ustavili ob reki, ki je bila opremljena s tarzančkom, odskočno desko in džakuzijem. Prijazen domačin nam je odstopil svoj zelo lepo urejen travnik in nam dal tudi les za ogenj. Med postavljanjem ognja pa je prišel skriti gost Franci Bačar, ki nam je govoril o razpolaganju s časom v skladu z geslom lih prou opravkov. Po njegovem odhodu pa smo imeli še krst za živahnega ovna, nato pa so najstarejši imeli še odhode.
Zelo hitro pa je prišel tudi zadnji dan tabora. Prehodili smo še preostalo pot do Metlike, kjer smo se malo spočili, pogovorili o socialnih omrežjih, saj je bilo geslo dneva Lih prou fejsbuk frendou. Po dolgem počitku smo šli na vlak in se odpeljali proti Kranju. Na vmesni postaji v Ljubljani smo tabor zaključili s sladoledom in refleksijo celotnega tabora.
Tako smo Norci Škorci preživeli lih prou časa skupaj, se lih prou naplavali, lih prou naveslali, lih prou nahodili, lih prou pogovorili in lih prou dobor imeli.
Več slik v galeriji.