V torek, 17. decembra, smo se Urška, Luka, Lovro, Amadej in Primož odpravili v vojašnico. Tudi letos smo jim prinesli Luč miru iz Betlehema na božičnico. Sprejeli so jo v vojaški kapeli, kamor so prišli lokalni vojaki, poveljnik in namestnik ter slovenski vikar z vikariata, kjer so pripravili tudi krajše misli o vrlinah, vmes pa so odlično peli. Po božičnici se je naše srečanje končalo, zato smo se poslovili in odšli.
V šolo smo spodili Lovrota na uro geografije, ker je imel govorni nastop, Luka pa je odšel s starimi starši domov. Na poti domov, ko smo šli mimo Karitasa, smo dobili idejo, da bi tudi njim prinesli lučko in jih s tem presenetili. Ker nam je uspelo, smo dobili zagon in se odpravili še v zdravstveni dom, kjer so vzeli kar dve. Razmišljali smo, če smo na koga pozabili, nakar se je Primož spomnil na "heroje gasilce".Tudi tu so nas lepo sprejeli. Kranjski načelnik nas je peljal v dnevno sobo, kjer smo se usedli in se pogovarjali o službah, ki rešujejo življenje, ob čaju, ki nam ga je pripravil kuharski gasilec.
Najboljša stvar, ki se je zgodila na ta dan, je bila preizkusna vaja na mestni hiši. Njihovo pripravo na vajo smo spremljali in se na koncu tudi slikali z njimi. Tako se je končal ta dan, v katerem smo razveselili veliko ljudi in se imeli lepo.
Zgovorni sokol