NE VEM, PA ONESNAŽUJEM

Tišina pa nas kot nasprotje hrupa sprosti in nam da priložnost, da se osredotočimo na delo in se umirimo.

Na pustno soboto smo se kranjski klanovci, kot običajno, zbrali na dvournem sestanku v skavtski sobi. Za temo sestanka smo si izbrali, nam manj znano, zvočno onesnaževanje. Na začetku smo se čudili, da tako malo vemo o tovrstnem onesnaževanju, ki je v današnjih časih zelo pogost pojav, sčasoma pa smo postali pravi raziskovalci in smo se lotili raziskovanja.

Za začetek smo se razdelili v raziskovalne skupine in začeli iskati podatke in dejstva o zvočnem onesnaževanju in zvočilih, ki onesnažujejo. Sprva so nas dejstva o škodljivih frekvencah zvoka, ki povzročajo škodo na ljudeh, živalih in v naravi zelo presenetila. Vsaka skupina je na list napisala, kaj je zvočno onesnaževanje in kje se pojavlja.

Odgovore skupin smo združili in jih primerjali. Ugotovili smo, da okolje onesnažuje tudi zvok z manjšimi in večjimi frekvencami, kot smo jih ljudje sposobni slišati, torej vse frekvence nižje od 16 Hz in višje od 20 000 Hz.

Odgovori skupin o zvočilih, ki onesnažujejo okolje, so bili zelo podobni. Omenili smo industrijske obrate in njihovo opremo (stroje, mehanizme), glasen promet, ki je prisoten cel dan, glasne množice ljudi na prireditvah, glasbene prireditve v javnosti ali privatne zabave na katerih je prisotna glasna glasba, nočno življenje in poseganje v naravo z zvokom ponoči, letala, pirotehniko, predvsem v novoletnem času, hidroelektrarne, vojaško industrijo in streliva v vojnah, zunanje koncerte, ladje, vlake, vesoljska plovila ob vzletu in še veliko drugih zvočil. Izmed omenjenih, ki smo jih omenili na sestanku in pripomorejo k onesnaževanju, se nam je posebno zanimiv zdel učinek sonarja (naprava za določanje lokacije predmetov v vodi ali katerih drugih snoveh), ki v vodi kot posledico povzroča, da živali napačno ocenijo globino in v skrajnih primerih nasedejo. Sonarje večinoma uporabljajo podmornice ali pa ladje na vodi. Posledica tega je tudi nasedanje kitov, ki je v zadnjih letih znan pojav. Problemi pa se kažejo tudi pri pticah, ki so morale zaradi hrupa v mestih začeti glasneje peti, da bi hrup preglasile. Problematično pri tem je, da samicam samčki, ki višje pojejo, niso tako všeč in težje pride do parjenja.

Pogovarjali smo se tudi o hrupu in tišini. Hrup nam onemogoča, da bi se poglobili v delo in naloge, ki jih opravljamo. Nekateri izmed nas se v hrupu ne morejo zbrati. V hrupu se niso zmožni učiti, brati in niti gledati televizije, nekateri pa lahko z njim celo zaspijo. Tišina pa nas kot nasprotje hrupa sprosti in nam da priložnost, da se osredotočimo na delo in se umirimo.

Ker vsak teden hodimo k sveti maši, smo pomislili tudi na glasne zvonove, ki se jih sliši tudi večkrat v eni uri in so zelo glasni. Sklepali smo, da bi to lahko prestrašilo živali ali jim povzročalo stres. To je  privedlo do skupnega zaključka, da je odprtih vprašanj o onesnaževanju okolja s hrupom še veliko ter, da ljudje danes premalo govorimo o tovrstnem onesnaževanju ali pa sploh ne pomislimo, da ima zvok in hrup tudi negativne posledice na naše počutje in zdravje. Včasih se hrupa sploh ne zavemo, saj smo ga že navajeni. Primer sta letališče in avtocesta, ki sta v bližini naših domov in smo se na njun hrup že navadili ter nas ne moti več oziroma ga sploh več ne zaznamo, našemu telesu pa lahko povzroča škodo. Odločili smo se da se bomo trudili vplivati na zmanjšanje jakosti in količine hrupa zlasti na zmanjševanje predvajanja in poslušanja glasne glasbe, saj se zavedamo, da glasna glasba lahko škoduje nam in okolju v katerem živimo.

Zagreti Sokol

Objavljeno v Aktualno

Komentarji Ta objava ima 0 komentarjev. Komentarji so vidni le prijavljenim uporabnikom.