Malo skrbi pred odhodom zaradi močnega dežja zvečer, vendar zjutraj je bilo na Črnem Kalu jasno in tudi veter ni bil močan.
Na sv. Štefana, 26. decembra 2014, se nas je v Ospu zbralo 7 skavtov - 5 iz Kranja in 2 iz Domžal. Osp je ena izmed najstarejših slovenskih vasi in je tik pod Kraškim robom. Odšli smo skozi lepo vasico v borov gozd. Na strmi poti smo se ogreli ter slekli odvečna oblačila. Prispeli smo v vas Socerb in od tam občudovali čudovit pogled na Tržaški zaliv. Bili smo skoraj 400 m nad Trstom. Še nekaj korakov in prišli smo do gradu Socerb. Ta stoji na Kraškem robu, kjer se konča kraška planota in preko večinoma strmih sten prehaja v Istro. Slikali smo se in uživali v pogledu na Koper, Piran in seveda, Trst.
Pot smo nadaljevali po položni poti po Kraškem robu, kjer je bilo nekaj vetra, tako da smo se morali obleči. Šli smo mimo smerokaza za Svete jame. Tam je edina podzemna cerkvica v Sloveniji, kjer naj bi skoraj 2 leti prebival kot puščavnik sveti Socerb. Zmenili smo se, da si bomo cerkvico ogledali ob naslednji priliki. Za nekaj časa smo izgubili markacijo, vendar smo jo hitro spet našli. Pot je bila nekaj posebnega, zelo zanimiva, saj je narava na Krasu precej drugačna od tiste v osrednji Sloveniji. Prišli smo na območje, kjer so bila drevesa požagana. Kmalu smo ugotovili, da zaradi požara. Pot nas je pripeljala nad vas Črni Kal. Šli smo mimo plezalcev v steni in že smo bili pri cerkvici v Črnem Kalu z nagnjenim zvonikom. Zvonik stoji samostojno, a je privezan zaradi drsenja terena. Ob cerkvici smo se na soncu usedli kar na tla. Bili smo utrujeni in malica se nam je zelo prilegla. Občutki so bili prekrasni.
Po daljšem počitku nas je pot peljala naprej skozi Črni Kal proti Staremu Gabrovcu. Šli smo pod mogočnim viaduktom avtoceste. Ustavili smo se ob cerkvici s pokopališčem. Dva skavta sta šla kar po potki navzdol, ostali po cesti, kjer je bila markirana pot. Seveda sta prišla na pravo pot in to pred ostalimi. Hodili smo med oljkami in pod plezalno steno. Še malo in prišli smo v Osp, kjer je bilo v steni zelo živahno. V Ospu smo se usedli za mizo s pogledom na sonce, ki je že zahajalo. Bili smo utrujeni, vendar zadovoljni, ker smo videli lep delček Slovenije. Vsak je povedal svoje mnenje o poti.
Na poti smo bili edini pohodniki. Druženje je bilo zelo prijetno. Mir v naravi se je stapljal z božičnim mirom v srcu. Veselje je bilo popolno.
