Norci škorci, kranjski klanovci, smo se letos podali na imenu primerno, noro dogodivščino na daljni Islandiji.
Vse kar smo doživeli skupaj z Islandskimi skavti na njihovi zemlji, je več kot poplačalo skupni trud vse od januarja 2015, ko so naše ideje o potovalnem taboru v tujini postale letošnji projekt klana.
Ajda, Eva, Klemen, Luka, Maša, Neža, Polona, Tadeja, Vid, Zalka, Žana in voditeljici Manca in Jera smo se dokaj enoglasno odločili za Islandijo, tam poiskali klan, ki je bil pripravljen sodelovati in potovati z nami, se prijavili na razpis Erazmus+, ki podpira evropske mladinske projekte, in tako pridobili sredstva, ki so nam omogočila, da so naše denarnice utrpele res minimalne izgube v primerjavi s celotnimi stroški izmenjave.
In potem smo v naslednjih mesecih rezervirali letalske vozovnice, uredili zavarovanje, izdelali logotip izmenjave, naročili puloverje in našitke, pripravili program naše kulturne izmenjave, se naučili nekaj ljudskih pesmi in plesov, izbrali naše najljubše slovenske zgodbe, poiskali recepte za slovenske tradicionalne jedi, pripravili spoznavne igre, vsakodnevne preverbe, slovenski skavtski dan, predstavitev naše skavtske organizacije in dvodnevni potep v manjših skupinah, se z Islandskimi udeleženci izmenjave dogovorili vse potrebno in se vsak dan bolj in bolj veselili letošnjega potovalnega tabora.
8.8.2015 smo se polni pričakovanj poslovili od naših domačih in se podali v neznano. Najprej dva dni potovanja preko Helsinkov, Stockholma, Osla in natooo ISLANDIJA!
Bilo je – dovolj je ena beseda – noro! Spoznali smo (zares lahko to rečem) prijatelje, ki nas bodo naslednje leto obiskali v Sloveniji. Učili smo se prilagajanja drug drugemu, bivanja 24/7 drug z drugim, v skupini, ki je nastala pred slabim letom dni.
Izvedeli smo toooliko novega, izkusili popolnoma drugačne podnebne razmere in se čudili vikingom (ja, Islandci SO vikingi, niso le njihovi potomci, da jih ne bi kdo užalil, ko pridejo k nam), ki vejo tako veliko o svoji »državi sredi ničesar«. Ugotovili smo, da »čas odhoda« ni neodložljiv dogodek, da nam rek »skavt ne pozna slabega vremena, pozna le slabo opremo« pravzaprav še ni čisto jasen, da imajo skavti lahko tudi čisto svojo skavtsko kočo (zapomnite si tole - ne bo dolgo, ko bo nekje stala!), da »enkrat skavt, vedno skavt« ni le brezpomenska fraza, ampak temelji na ljudeh, ki so pri 93 letih še vedno žive priče preteklega skavtstva in zgovoren zgled za vse nas; da je skavtstvo gibanje, ki ima enake temelje pa vendar toliko različnih oblik po vsem svetu, da »sprejemati drugačnost« v resnici ni lahko, je pa nekaj, v čemer so nam Islandci lahko zgled.
Islandija je čudovita dežela s čudovitimi ljudmi, ki so nam omogočili nepozabno doživetje v svoji domovini. Upamo, da jim bomo lahko naslednje leto vrnili gostoljubnost v naši sončni Sloveniji, ki smo je bili tako veseli po štirinajstih dneh na daljnem severu.
Kot voditeljica klana in soodgovorna za projekt sem neskončno hvaležna za to izkušnjo in za vsakega od nas, ki se je potrudil po svojih najboljših močeh, da je projekt uspel, da smo se imeli zares lepo in da smo postali močna skupnost in dobri prijatelji.
V času tabora smo pisali blog, ki ga najdete pod zavihkom Together is better. Tam lahko preberete nekaj utrinkov objavljenih v času tabora.
Lepo vabljeni na predstavitev projekta v petek, 25.9.! Kraj in ura še nista znana, ko bomo vedeli, boste obveščeni.
Optimistična mravljica - Jera Žerovnik