Na letošnjih obljubah smo spoznali, da za posameznika ni potrebno samo
veselje, radost in sreča, temveč tudi gnus, strah, žalost, jeza... Različne občutke
smo mešali cel vikend.
Začelo se je. Samo skavti in avtobus. Večina nas je bilo srečnih, nekaterih
prestrašenih, žalostnih..., smo se v petek 14.4. zbrali v Kranju, da bi spomine
zmešali in se odpravili na OBLJUBE 2016. Na avtobusu smo gledali začetek
filma vrvež v moji glavi (od tod naslov), nekateri pa so se prav zagreto učili za
izpite. Peljali smo se skozi manjši zastoj in po “dolgem” času prispeli v Srtunjan.
Hodili smo v hrib in se utrujeni usedli na dvorišče stavbe, ki je izgledala kot
samostan, zraven cerkve. Na naše veliko presenčenje smo bili razdeljeni v sobe
in vsi smo lahko spali na posteljah. Po udobni namestitvi se je program začel z
delitvijo v skupine in nizanjem barvnih kroglic-spominov. Vsaka barva je
predstavljala nek občutek: rumena-veselje, modra-žalost, zelena-gnus, rdeča-
jeza, bela-strah in oranžna-ljubezen. Glede na svoje počutje ob posameznem
dogodku smo si izbrali barvo in kroglico dali na vrvico na rutki. Ustvarili smo si
tudi časovnice za dolgoročen spomin: iz revij smo izrezali prizore, besedilo,
inštrumente, ki nas spominjajo na skavtstvo, svoja požrtvovalna dejanja...
Seveda ne smem pozabiti na večerjo- nezažgan gres in prihod klanovcev (s
kombijem so jih peljali do Izole, naprej pa peš). Sledil je pevski večer, ogled
fotografij in druženje. Šli smo se umit in piskana je bila tišina.
Nekdo je vstopil v našo sobo... Ah, nič takega- voditelji so nas prišli zbudit, saj
smo imeli jutranjo telovadbo. Klanovec Luka je vodil tek do križa in ogrevanje,
potem smo šli na zajtrk. Po zajtrku smo imeli kvadrat in program po vejah, IV
smo imeli pri obali izpite, PP so imeli orientacijo... Sledilo je kosilo-polenta z
golažem, nato smo imeli počitek in veliko igro. Imeli smo šest otokov, ki so bili
povezani z vrvicami, na otokih pa je bilo šest balonov, ki so pokali (otoki naj bi se
podirali), vsaka skupina je morala priti na vsak otok. Na otoku družine smo se po
vlogah pogovarjali, na otoku dobrin smo razvrščalio dobrine, na otoku norčavosti
smo hodili po “lestvi”, na otoku prijateljstva smo dobili skrivnega prijateljain na
otoku skavtstva smo pleyali na drevo. Pozno popoldne smo spet imeli program
po vejah. Zvečer smo polni občutkov imeli večerjo-makarone, spet smo nizali
občutke, v četi pa smo imeli vitezovanje. In nato smo zaspali.
Napočil je zadnji dan obljub- dejanske obljube. Med jutranjo telovadbo smo se šli
buldoge, nato pa smo tekli nazaj v sobe, kjer smo se pripravili na zajtrk. Namesto
kvadrata smo pospravilisobe, pometli in pomili hišo, potem pa smo imeli program
in priprave na obljube. Seveda smo tudi jedli- makaroni z omakami prejšnjih dni.
Vadili smo postaitev v kvadratu in izbrali pesmi za mašo, pripravili pozdrav miru
in uvod v Oče naš, klanovci pa so pripravili oltar. Nato je sledila sveta maša z
obljubami. Obljubilo je 7 volčičev in voljkuljic, 8 izvidnikov in vodnic, 1 popotnik in 1 odrasla skavtinja. Po obljubah smo bili še pogoščeni in tako se je končalo.
Ker slike povejo še več, kot besede, jih najdete v galeriji.