V nedeljo, 15.3.2015, smo se Norci škorci udeležili stezosledskega dneva, ki ga je organiziral trop skavtske šole Življenje v naravi. Skupaj z ostalimi udeleženci smo se že zjutraj zbrali na Dobu pri Domžalah oz. ob bajerju Želodnik, kjer smo preživeli zanimivo, polno in naporno nedeljo.
Dan je potekal v štirih sklopih. Najprej smo se udeležili delavnic, na katerih smo spoznavali značilnosti živalskih sledi in druge znake, po katerih lahko sklepamo, da je prav na mestu, kjer smo se znašli mi, pred nami že bil kakšen prebivalec gozda. Bi znali ugotoviti, katera žival se je lotila lešnika, če ga najdete načetega na tleh? Mi zdaj znamo. Ločite iztrebke različnih živali? Mi jih. Ste jih že kdaj držali v rokah? Mi smo jih.
Gozdni prebivalci so res zanimivi in raznoliki. Le malo znanja je potrebno, da lahko vsaj približno določimo na čigavo ozemlje smo zašli. To smo se mi spraševali na naslednjih aktivnostih, ko smo prepoznavali sledi različnih živali v mivki in jih skušali narisati, da smo si zapomnili čim več podrobnosti.
Sledilo je kosilo, seveda kuhano v kotlu nad ognjiščem, in s tem tudi čas za napolnjenje baterij, prijeten oddih in klepet.
Popoldne smo preizkušali svoje sposobnosti neslišne hoje po gozdu ter na drugi strani tudi zbranega poslušanja kaj se dogaja okrog nas. Igrali smo se igro v pesku, ko smo »potacali« mivko in pripravili drugim članom skupine izziv, da ugotovijo kako (ritensko, v teku, z bremenom, ...) in v kakšnem zaporedju smo prečkali peščeni »poligon«.
Svoje novo pridobljeno znanje smo preizkusili tudi v naravi, saj smo v parih skušali slediti živalim, ki so nedolgo nazaj prečkale področja ob gozdu. Večinoma smo našli sledi srn, tudi jazbec se je očitno namenil tam čez na obisk h kakšnim sorodnikom, ampak nanj so nas tokrat še morale opozoriti izkušene oči inštruktorja skavtske šole življenje v naravi. Naslednjič ga mogoče izsledimo sami.
Za konec so nam pripravljalci programa pripravili še praktične predloge, kako pridobljeno znanje predajati naprej v svojih vejah in nas spodbudili, da se stezosledstva aktivno lotimo tudi sami, brez tako neposredne vzpodbude kot je organiziran stezosledski dan.
Tistim, ki še niste bili na tem dogodku, predlagam obisk naslednje leto. Mi smo izvedeli res veliko zanimivega in novega ter preživeli prijeten dan v naravi, čeprav priznam, da glava pa ni počivala. Stezosledstvo zahteva polno koncentracijo.
Pa še namig, če se boste sledit odpravili sami: vzemite si čas - izkušeni stezosledci poročajo, da prvih petnajst minut do pol ure ne boste opazili nič zanimivega. Šele v tem času se namreč uspejo naše oči osredotočiti na tisto, po kar smo prišli – znake, da hodimo po poti gozdne živali.
Več slik v galeriji fotografa.