Ob bližajoči se polni luni smo se stari volki odločili, da je čas za sklic skale posveta,
svečanega zbora volkov, kjer se odloča o najpomembnejših stvareh v zvezi z džunglo. Tokrat so bili povabljeni tudi novi volčiči mladiči potepuškega krdela. Zbrali smo se v Trbojah, ter se umestili v topel brlog kjer smo si postlali ležišča za nočen počitek, le-ta pa ni prišel tako zgodaj kot pričakovano, saj so stari volki slišali, da te dni v bližini tavajo jeleni. In tako se je pričel divji lov, oblekli smo debele kožuhe, se prikradli na lovišče a glej ga zlomka. Tam so že bili lovci, zato smo jih morali pregnati, vmes pa so nam jeleni pobegnili na drugo stran reke Vengange. Ni nam ostalo druge izbire, kot da smo tudi mi preplavali reko, na drugi strani pa smo brez odlašanja ulovili naše volke ter si jih pravično razdelili.
V novi dan smo se zbudili,
si šape pretegnili,
in Jezusu dobro jutro izročili.
V soboto smo se naučili, kaj vse rabi volčič znati za to, da lahko preživi v džungli, spoznali smo džungelske melodije in skrite besede ter se naučili osnovnih džungelskih gibov. Vse te smo lahko uporabili na lovu, ampak tja ni hotel iti nihče z praznim želodčkom. Konkretno podprti smo se odpravili na najbolj trnjev lov kar se ga stari volki spomnijo. Na
poti smo našli sledi katere so nas privedle do različnih nalog, našli smo pa tudi sadje s katerim se nismo obmetavali ampak smo ga pojedli. Ko smo imeli že vsi malo utrujene uči pa je zares posijala luna, ta nas je klicala na skalo posveta, kjer smo se odločali o usodi džungle, poleg tega smo še sprejeli vse volčiče mladiče v naše krdelo, to pa smo uspeli urediti z dobro besede Baluja, mojstra džungelske postave in Bagire, odličnega lovca. Poleg čudovitega kožuščka, ki ga je dobil vsak novinec pa je Bagira za njihov sprejem ulovil še bika s katerim smo se posladkali. Ob prihodu drugega jutra smo pospravili naš brlog ter se šli zavaliti Jezusu, da nam je dal blagoslov s katerim smo preživeli tako čudovit vikend.
Akela,
Matej Slavec
Hiperaktivni Sokol