Ena vas. Ena koča. En steg. Triglavski steg.
Tako so si voditelji zamislili letošnje zimovanje. Preživeli smo ga vsi skupaj, da bi se med seboj še bolj povezali. Letos namreč praznujemo dvajsetletnico in poleti nas čaka skupni tabor, zato je bila ta ideja res na mestu. Na koncu smo se vsi strinjali, da smo vikend na polno, skavtsko izkoristili ob tem pa ni manjkalo dobre glasbe, odlične hrane našega Žiga in zakoncev Veber ter obilo smeha. Kaj smo počeli in kako smo se imeli po posamezni vejah pa si preberite v spodnjih odlomkih. Pa kar pogumno! :)
S Potepuškim krdelom smo se pognali na griče pod Lisco, v čudovito Štajersko vas Razbor, ki je blizu Mrzlih brlogov, le-te pa so tudi glavni razlog, da smo odpotovali v ta konec
naše prekrasne Slovenije. V Mrzlih brlogih smo se podali poskati tisto nekaj, kar naj bi
bilo tako posebno, da bi si ga želi vsak človek – Ankus. Skrivnostno bodalo, ki so ga uporabljali za najbolj svete obrede. Iskanje je bilo kot že ime samo pove nadvse mrzlo, ter zahtevno, saj lahko največje zaklade osvojiš samo z znanjem. Po napornem iskanju smo se morali odpočiti, a zjutraj Ankusa ni bilo! Razburjeni in nezadovoljni nad skrivnostnim izginotjem težko izbojevanega bodala smo se odločili, da ga gremo poiskat.
Prvi nam je pomagal Čil, ptič škržatnž, ki je opazil na sosednjem griču nekaj svetlečega – mogoče Ankus. Verjtno je vsem jasno, da smo se takoj odpravili iskati nam ukraden zaklad. Odpravili smo se v mrzlo zimo, ki nam ni niti najmanj prizanašala in je zaradi hudega vetra
terjala svoje žrtve – na pol poti se je slaba polovica krdela morala zaradi prehudih razmer obrniti – večina pa nas je še naprej vstrajala. A smo bili nadaljno nepotešeni, saj na vrhu nismo uspeli najti Ankusa! Le kje bi lahko bil? Odločili smo se, da se bomo naslednji dan pogovorili o tem kaj bomo naredili, saj smo bili vsi izmučeni in nihče izmed nas ni imel več energije biti te bitke. Vrnili smo se v naš topel brlog, se preoblekli, ogreli ter posušili našo mokro dlako. Hvala Bogu, da smo imeli odlično hrano, da smo lahko pozabili na tatu, ki nam je ukradel naš zaklad. Misli pa smo lahko dokončno prepustili zabavi in smehu, ko so nas izvidniki in vodnice navduševali z svojimi triki ter nas povabili na Srčkov ples.
Še ena noč in kot običajno jutro prinaša novice; Čil je tokrat prav videl in našel Ankus med mrtvimi lisicami (po katerih je Lisca znana), saj so se tudi med sabo skregale in jih je pokopal pohlep, stari volkovi pa smo se odločili vrniti Ankus kobri, ki prinaša pohlep in s tem samo razdira naše prijateljske odnose.
Bilo je lepo in naučili smo se, da nas ne sme pohlep nikoli pokvariti, saj mu nasedejo le lahkomiselneži in ne volkovi, ki smo svobodno ljudstvo s postavo.
Napisal: Akela
Hiperaktivni sokol
Matej Slavec
S četo smo vikend preživeli v duhu Harrya Potterja. V petek smo se zbrali na železniški postaji Kings Cross od katere smo se odpeljali do Zimovičarke (akademija za čarovnike in čarovnice). Ko smo prišli s postaje Merjaascovina smo pešačili do šole. Nekaterim to ni bilo všeč in so izjavili "zakaj je Mrlakensein pobil vse žvardne (živali, ki jih vidijo le ljudje,ki so videli koga umreti), ki so ponavadi vlekli kočije". Ko smo pa varno prišli do Zimovičarke nas je tam čakala večerja, ki so jo spekli Zimovičarski hišni vilinci (bitja, ki navadno služijo kaki čarovniški družini). Po večerji so nas razdelili v domove: Spolzgad (premeteni, zlobni.), Drznvraan (pametni,znanstveniki), Grifondom(pogumni, nadarjeni, pametni) in Pihfpuff (pošteni, prijatelski, iskreni.). Potem je bila nočna igra, kjer smo iskali Mrlakenstainove duše. Duše so žvižgale da smo na zadnje našli vse.
V soboto smo šli najprej vadit letenje. Potem smo imeli delavnice (čarobni napoji, spreminjanje oblike, bunkelogija). Učili smo se čarobnih trikov, si delali metle za quidditch, ki naj bi ga imeli popoldne. Imeli smo orentacijo, kjer si moral najti listke, ki naj bi ti pomagali h zmagi. Veter je bil silovit. Večina je izjavila, da "veter in sneg reže v obraz". Zvečer smo imeli zabaven večer (predstava trikov, odlomki, predstavitev klana in Srčkov ples.). Potem pa smo šli spat v udobno posteljo zastrto z "baldahinom". Naslednji dan smo šli najprej letet, potem smo šli na zajtrk. Šli smo na Sveto mašo in pospravljali. Dobili smo hot-dog in krofe. Potem pa smo se poslovili iz Zimovičarke.
Napisal: Luka Pogačnik
Tudi v klanu smo se zabavali. V petek zvečer smo se preselili v čas Jezusovega življenja. Ob obredu umivanja nog, smo premišljevali o temeljnih vrednotah skupnosti - klana. Izbrali smo novo ime in v en glas zablejali, da smo: MARKOVE OVČICE! Po zelo mrzli noči smo sobotno dopoldne preživeli v služenju. Simpatični 83 letni Karolinci smo pomagali zložiti drva, ta pa nas je nakoncu nagradila s toplim čajem. Po počitku in odličnem kosilu, smo se popoldne v skupinah odpravili na orientacijo. Kljub lenobi ob začetku, smo se nakoncu vsi strinjali, da bi bilo škoda, če ne bi užili tega lepega, pravljčno belega dneva. Uživali smo kot otroci, ko smo se na poti nazaj kotalili navzdol po zasneženem hribu. Seveda pa nam je ostalo še dovolj energije, da smo se odlično predstavili in dobili tudi zmagovalca na Srčkovem plesu. Nedeljo smo izkoristili za Sveto mašo, pospravljanje in proslavljanje Lucijinega rojstnega dne.
Tako, članek je napisan. Kot ste sami opazili je malo daljši, a to vam lahko pove samo eno: V sproščenem skupnem vikendu smo doživeli ogromno trenutkov, katerih se bomo z veseljem še dolgo radi spominjali.
Bodite pripravljeni!