Vikend pred začetkom zimskih počitnic smo se Norci škorci odpravili na zimovanje. Tokrat se nismo odpravljali posebej daleč in sicer smo si pri naših sosedih iz Škofje Loke izposodili njihov skavtski dom. Na našem koledarju, kjer se po dva meseca posvečamo vrstici iz klanovske molitve, je bila na sporedu tretja, ki se glasi: »Da se bom boril, ne da bi mislil na rane« in zato je bila to tudi tema letošnjega zimovanja.V petek zvečer smo se zbrali v Kranju na železniški postaji, kjer smo razdelili hrano po naših nahrbtnikih in se kmalu vkrcali na vlak proti Škofji Loki. Po hitri vožnji smo se peš odpravili do skavtskega doma, kjer so nas že čakale Žegnane Rozine oz. škofjeloški klan. Začeli smo s spoznavnimi igrami, nato pa smo se šli še 2 vrsti morilca, najprej tistega, kjer vsi sedimo v krogu, potem pa še tistega v temi. Ko smo bili že vsi malce zaspani, smo z njimi spregovorili še kakšno besedo, nato pa so se oni odpravili domov, mi pa smo začeli s pripravami na spanje.
Naslednje jutro smo se zbudili že ob 7:00 se hitro oblekli in imeli kratko telovadbo. Po zajtrku smo se v obliki puščave poglobili sami vase in razmišljali o svojih bojih in rane ki jih ti povzročajo. Potem pa so kmalu prispele ostale veje in smo pričeli s praznovanjem Dneva spomina. Začeli smo z odlomkom iz Baden Powellovega življenja, potem pa smo se vsi razporedili po starosti in se prešteli v 7 skupin, tako da so bili v vseh skupinah zastopniki vseh vej. Nato smo dobili zemljevid in naloge ter začeli z orientacijo. Med čakanjem na vrsto smo že lahko pričeli z nekaterimi nalogami za dodatne točke. Lahko smo pomagali pri postavitvi ognja, pobirali smeti, izdelali obeske za na rutko iz naravnih materialov,… Prva in ena izmed najtežjih nalog je bila, da smo našli kje na zemljevidu sploh smo, saj nam tega ni nihče povedal ali označil na zemljevidu. Najti smo morali 4 žive in 3 mrtve točke, kar nam je vzelo nekaj časa. Po vrnitvi k skavtskemu domu, smo si na ognju pekli hrenovke in twist, nato pa so ostale veje odšle domov. Po tem smo imeli nekaj prostega časa, ki smo ga večina porabili za pogovor ob ognju, nekateri so počivali v domu, nekaj pa jih je šlo na osebno spremljanje z voditelji. Ko smo že skoraj začeli z kuho večerje, smo izvedeli, da dobimo gosta. Prišla je psihologinja s katero smo se skupaj pogovarjali o malce težji temi in sicer smrti. Pogovor nam je kot klanu pomagal, da smo se še bolj povezali in je dvignil neko tančico, ki se je pojavila ob smrti v družini pri nekomu iz klana. Po teh težkih čustvih in odhodu psihologinje pa smo nadaljevali s pripravo večerje in sicer golaža in polente. Po večerji smo si vzeli čas za naš projekt in smo imeli pevske vaje, kjer nam sploh ni šlo slabo. Po petju pa smo kmalu vsi pospali, saj je bil dan kar naporen.
Jutro v nedeljo je bilo dokaj sproščeno, saj smo se prejšnji večer odločili da bomo zajtrkovali po maši in se nam zato ni zelo mudilo. K maši smo se odpravili h kapucinom, po njej pa smo šli nazaj v dom in pojedli zajtrk. Nato smo imeli nekaj prostega časa, kmalu pa smo se začeli pripravljati na naš drug projekt, kjer se učimo veščin, ki jih bomo predstavili klanu iz Preddvor 1. Začeli smo s tem, da je vsaka skupina predstavila kaj bo delala ta dan in povedala okvirno kako bo svojo veščino predstavila Preddvorčanom. Za tem pa smo se odvisno od veščine odpravili ven, ali pa ostali noter, med tem pa je potekalo tudi osebno spremljanje za tiste, ki prejšnji dan niso prišli na vrsto. Vse to nam je vzelo kar precejšen del dneva. Po koncu smo okoli ognja pekli kruh, ki nam je ostal, nato pa se kmalu odpeljali domov.
