Čeprav sem moral že navsezgodaj vstati, sem se stezosledskega dne precej veselil. Iz tropa ŽvN vedno pripravijo odlične delavnice in natrpan program. Hvala Jernej, Luka, Petra in Lenart!
Stezosledstvo je več kot samo veščina, ki bila sama sebi namen. Ob njej si predvsem izostrimo čute, ki so nam v današnji kulturi vpadljivih oglasov in glasne glasbe nekoliko zakrneli. Poleg tega si krepimo vztrajnost, spomin in nemara tudi domišljijo in sposobnost interpretacije različnih situacij. Tudi družbeni vidik ni zanemarljiv, saj s poznavanjem živlaske tematike lahko osveščamo družbo in preprečujemo konflikte med človekom in ostalo naravo.
Začeli smo z morfologijo in razvojem stopal in spoznavanjem načinov hoje. Kasneje smo se preizkusili v prepoznavanju odtisnjenih sledi, risanju skic in prepoznavanju preteklih dogodkov na podlagi sledi in predmetov. Na koncu smo z zapikanjem zastavic sledili pravim živalim, saj je bila podlaga odlična. Najtežje je bilo slediti zajcem, saj se navadno vidijo le vbodi od krempljev. Na srečo medvedjih sledi nismo našli :D. Našel sem tudi res šolski primerek jazbečeve sledi, sem jo tudi vlil z gipsom.
Za kosilo in malico sta posrbela Petra in Lenart, ki sta nam pripravila golaž v kotličku in kruh iz podpeke. Malokrat jem tako dobro skavtsko hrano.
V mraku smo odšli na prežo, da bomo videli kakšno srno, vendar je to v skupini težko in zahteva veliko mero potrpljenja in časa. Zato smo zasledovali ena skupina drugo in se v temi vrnili nazaj, kjer smo zaključili dan s kratko preverbo in molitvijo.
Po celem dnevu sem bil precej utrujen, a mi niti malo ni žal. Veliko novega znanja in zagon za nove izkušnje sta neprecenljiva. Na polici v skavtski sobi si lahko ogledate odlito sled jazbeca.
Povezava do galerije vseh slik: https://plus.google.com/photos/110862817056009977456/albums/5986901937126419217?authkey=COSAjNiFy6qPTQ